V mesecu oktobru smo se prepustili sloganu »Šolska knjižnica: moj srečni kraj, kjer ustvarjalnosti in domišljiji ni meja.«

Zato smo si skupaj s svojimi člani vzeli čas ter ji pustili, da nas je prevzela, pomirila in razvedrila, ter jo doživeli kot prostor za ustvarjanje ali predajanje domišljiji.

Na podružnici Lokavec so učenci podaljšanega bivanja povedali, da je »Šolska knjižnica: moj srečni kraj, kjer si želim: igrati se s kockami, uporabljati računalnik in počivati in poslušati zgodbice.«

Glede na njihove želje smo skupaj z učiteljem Alešem naredili načrt in prišli do zanimivih rezultatov.

V oddelku podaljšanega bivanja so čez teden nastali raznoliki izdelki, ki smo jih strnili v razstavo z naslovom Kockasta razstava. (glej galerijo)

Nadaljevali smo z uporabo računalnika. Poigrali smo se z orodjem Slikar in začeli ustvarjati avtorsko slikanico z naslovom V deželi Liki, ki je namenjena našim predšolskim otrokom.

Spoznali smo se z Lahkonočnicami (več na https://www.lahkonocnice.si/) in že razmišljamo, kako bi ustvarili svojo »zvočnico«, ki bi jo prav tako namenili otrokom v vrtcu.

Na centralni šoli smo povabili strokovne delavce, da skupaj s svojimi učenci obiščejo šolsko knjižnico in izkoristijo priložnost za počitek ali sprehod med knjigami, za izbiro ali izposojo knjige ali za iskanje motiva za likovno ali literarno ustvarjanje.

V šolski knjižnici smo za četrto- in petošolce pripravili zanimivo pot, na kateri smo preverili spretnost iskanja želene knjige, izvedeli, kaj je novega v knjižnici, ter opravili nalogo. Za konec nas je čakala igra Poišči me. (glej galerijo)

Vabimo vas, da se tudi vi preizkusite v igri Poišči me in najdete čim več skritih predmetov (iz šolske knjižnice) v razstavljenih  likovnih in literarnih izdelkih na hodniku v prvem nadstropju šole.

Ob koncu meseca pa smo se še posebej razveselili obiska vrtčevskih otrok, ki so izkoristili priložnost in se sprehodili med knjižnimi policami, »se igrali« s knjigami ter prisluhnili zgodbici. (glej galerijo)

1 2 3 ►

V okviru tehniškega dne in dneva odprtih vrat, lahko učenci izdelate izdelek na temo OLAF.

Vse podrobnosti so zapisane v letaku, ki ga najdete priloženega in na oglasni deski v razredu!

Izdelke oddate do 24.11.2023 razrednikom (1.-5. razred) in učiteljici tehnike (6.-9.razred).

Veliko ustvarjalnih idej! 

TEHNIŠKI DAN – OLAF 2023 (1)

V tednu od 6. do 17. novembra 2023 bomo izvedli šolsko tekmovanje v informacijski in računalniški pismenosti – Bober. Ker samo tekmovanje ne zahteva posebnega predznanja, se ga lahko udeležijo vsi učenci, tudi tisti, ki v svojem izobraževanju še niso imeli predmetov s področja računalništva. O razporedih bodo učenci obveščeni po zbranih prijavah. Vsi udeleženi na tekmovanju dobijo priznanja za sodelovanje, najboljši pa tudi bronasta priznanja. Rezultati tekmovanja bodo znani najkasneje do 2. decembra 2022. Do takrat so vsi rezultati neuradni. Takrat bodo znane tudi meje za uvrstitev na državno tekmovanje. Najboljši tekmovalci od 6. razreda dalje se uvrstijo na državno tekmovanje. Na tekmovanje se učenci prijavijo tako, da do petka, 17. novembra 2023, vrnejo podpisano soglasje razredniku ali šolskemu računalnikarju / mentorju (David Pešl).

Dovoljeni pripomočki (prinesi s seboj): pisalo in nepopisan list papirja.
Čas tekmovanja : 40 minut.

Za vajo pred tekmovanjem lahko učenci rešujejo naloge s preteklih tekmovanj, ki jih najdete na naslovu -> naloge in rešitve. Poleg povezav na tem naslovu najdete tudi knjižice z rešitvami iz preteklih let ter tekmovalne pole za nižje razrede. Vabljeni, da se pridružite tekmovanju.

Podrobne informacije o tekmovanju Bober se nahajajo na http://tekmovanja.acm.si/bober in na spletni strani šole: sveta-ana.si.

Mentor:
David Pešl

Z devetošolci smo na cvetlično gredico v krožišču pred šolo posadili čebulice krokusov. Zakaj? Ponovno smo se vključili v projekt Krokus. Predvsem gre za ozaveščanje mladih o grozotah holokavsta. Rumeni krokusovi cvetovi, ki simbolizirajo rumene Davidove zvezde, le te so Judje bili prisiljeni nositi v času druge svetovne vojne, danes pa ti cvetovi spominjajo na otroške judovske žrtve, ki so življenje izgubile v času druge svetovne vojne.

Leto je spet naokrog in 6. oktobra smo obeležili  svetovni dan cerebralne paralize. Gre za družbeno gibanje, katerega cilj je širše predstaviti to možgansko okvaro, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. Vizija tega gibanja je vsakomur s cerebralno paralizo zagotoviti enake pravice, dostopnost in enake možnosti kot jih imajo drugi ljudje.

Organizatorji Svetovnega dneva cerebralne paralize – del te velike družine je tudi Zveza Sonček – pozivajo ljudi po vsem svetu, da predstavijo svoje tehnološke zamisli, ki bodo izboljšale življenje ljudi s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi.

Na svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo in več kot 1 milijarda ljudi, ki imajo neko obliko invalidnosti. Kljub temu pa svet še vedno ni zasnovan tako, da bi bil dostopen, vključujoč in pravičen. Oblikovalci izdelkov in tehnološka podjetja pogosto spregledajo edinstvene potrebe ljudi z invalidnostjo. Nihče ni bolj primeren za to, da poda pobudo za naslednji prelomni dosežek na področju dostopne tehnologije, kot prav tisti, ki živijo s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi. Z ustvarjalnostjo, strokovnim znanjem in osebnimi izkušnjami lahko oblikujemo svetlejšo prihodnost za vsakogar, ki živi z invalidnostjo.

Dan cerebralne paralize smo obeležili tudi na naši šoli v okviru projekta Korak k sončku. Četrtošolci so ta dan obeležili z likovnim ustvarjanjem, sedmošolci pa so si izdelali priponke, s katerimi so nas spomnili na ta dan in razmišljali, kako smo kljub razlikam lahko povezani in skupaj vendarle močnejši.  

V veliko veselje nam je bilo, da smo se drugošolci srečali z našo nekdanjo učenko, Lidijo Ketiš, ki nam je zelo lepo, preprosto in nazorno predstavila svoje odraščanje, čas šolanja, preživljanje svojega prostega časa in še mnogo drugih zanimivih stvari. Lidijin obisk je zagotovo zelo pripomogel, da učenci sedaj na poseben način sprejemajo in razumejo drugačnost. V njeni družbi smo se počutili zelo dobro, prijetno in sproščeno. Pripomogla je k temu, da sedaj gledamo na svet z drugačnimi očmi, pozitivizmom in veliko mero strpnosti in sočutnosti. Prebrali smo tudi pravljico Svetlane Makarovič Veveriček  posebne sorte in razmišljali o tem, kako smo  lahko kljub drugačnosti nekaj posebnega, unikatnega. 

 “…Jaz nisem uboga. Sem drugačna in imam srečo, da zmorem to, kar zmorem. Vse se da, če se le hoče…”. 

                                                                                            Lidija Ketiš

1 2 3 ►