Kot vsako leto smo se tudi v letošnjem pridružili projektu Zdravje v vrtcu. Rdeča nit projekta se je glasila “Počutim se dobro”. Tekom vrtčevskega leta smo izvajali najrazličnejše dejavnosti na obravnavano temo, izpostavljamo naslednje štiri.

VADBENE URE (1x na teden): tekalne igre, spretnosti na tleh – preval naprej, igre z žogo, gibanje s časopisnim papirjem, igre zaupanja in sodelovanja, premagovanje orodij kot ovir, igre hitrosti. Vadbene ure smo izvajali enkrat na teden – vsak četrtkih v naši veliki in dobro opremljeni telovadnici. Vsaka od vadbenih ur je bila skrbno načrtovana in je imela seveda točno določene cilje. Vsebine so bile zelo raznolike in nekaj vadbenih ur smo na željo otrok med letom tudi ponovili (pri tem smo jih malo preoblikovali). Igrali smo se najrazličnejše tekalne in štafetne igre, na zanimive načine premagovali različna orodja, vadili smo veščine z žogo, urili naše ravnotežje, se učili pravilnega prevala naprej, v parih izvajali vaje zaupanja in sodelovanja ipd. Vadbene ure smo popestrili z najrazličnejšimi športnimi rekviziti (obroči, stožci, blazine, skrinje, palice, trampolin, zibajoča se vrv, kolebnice, plezala, razne motorične podlage, igralno padalo …) kot tudi drugimi pripomočki (časopisni papir, slike, škatle …). Pri vadbenih urah sva s pomočnico vzgojitelja zmeraj aktivno sodelovala, se vključevala v dejavnosti, otroke spodbujala, jim pomagala, jih motivirala in sprejemala tudi morebitne njihove ideje ter želje. Veseli naju dejstvo, da smo cilje skoraj vselej dosegli in da smo do tega prišli na otrokom prijazen in zanimiv način. Največje zadovoljstvo pa nama je seveda prinašal viden napredek otrok. Pri nekaterih se je zmanjšal strah pred višino, drugi so izboljšali svojo kondicijo, tretji so se naučili prevala naprej, četrti so dobili boljši občutek za rokovanje z žogo ipd. Prepričana sva, da sva prav vsem prikazala šport kot nekaj prijetnega, veselega, zanimivega in tudi koristnega za naše zdravje.

ISKANJE SKRITEGA ZAKLADA (15.9.2020 in 15.6.2021): Cilji dejavnosti so bili predvsem trije: da otroci na zanimiv način odkrivajo in spoznavajo okolico vrtca, urijo naravne oblike gibanja ter doživljajo veselje in zadovoljstvo ob reševanju ugank in iskanju zaklada. Otroci so takoj ob izhodu iz vrtca našli prvo barvno kuverto, na kateri je bila zapisana uganka. Rešitev so hitro ugotovili in ob tem se je razkrila puščica, katera jih je usmerila na nadaljnjo pot. Tako so otroci na poti iskali barvne kuverte, katere so bile obešene na različne predmete v okolici vrtca. Poleg ugank so kuverte vsebovale tudi gibalne naloge (počepi, poskoki, stoja na eni nogi), štafetni tek in rajalne igre. Vsaka uspešno opravljena naloga je dala namig za pravilno nadaljevanje poti proti zakladu. Otroci so bili zelo motivirani, aktivni, dobro razpoloženi. Vsake nove kuverte so se razveselili in zelo zavzeto opravljali nalogo za nalogo. Na koncu smo prispeli do motoričnega parka, kateri se nahaja v okolici vrtca in tam je zadnja kuverta razkrila, da se zaklad nahaja v neposredni bližini. Otroci so polni elana tekali po parku in iskali to »dragocenost«. Otrok, kateri je zaklad našel, je njegovo vsebino pošteno razdelil med vse vrstnike. Ob koncu vrtčevskega leta smo se ob pogovoru z otroki na kratko spomnili zanimivejših dogodkov iztekajočega se leta in omenjena dejavnost je bila med otroci na vrhu seznama. V ta namen smo jo v mesecu juniju ponovili.

RAZISKOVANJE GOZDA (29.9., 14.10., 16.10. 2020): Otroke sva s kolegico v skupini zmeraj dan pred potepom v gozd z dejavnostjo seznanila, tako da so si lahko s seboj v vrtec prinesli škornje, kar se jim je zdelo zabavno. Najprej smo vsi skupaj ponovili, kako se v gozdu vedemo. Ko smo prispeli v gozd sem otroke seznanil s pojmi, kot so korenine, deblo, listi, iglice, plodovi, gozdni sadeži … Postavili smo se v obliko kroga, zaprli oči in prisluhnili zvokom okoli nas. Potem smo se odpravili na raziskovanje gozda. Med sprehodom smo se večkrat ustavili in se igrali razne igre z naravnimi materiali oziroma predmeti iz gozda. Otroci so iskali storže in z njimi najprej ciljali drevo, nato pa še iz vej narejen kvadrat na gozdnih tleh. Vsak od otrok je poiskal eno vejo, katero so potem preskakovali. Našli smo podrto drevo in hodili po njegovem deblu ter s tem urili ravnotežje. Dobili so tudi nalogo, da prinesejo čim več predmetov, ki jih najdejo. Izbrali smo deset najbolj zanimivih in jih pokrili s krpo. Otroci so po vrsti poimenovali predmet, katerega so si zapomnili. Predmete smo nato dali v vrečo in jih uganjevali še z dotikom. Večkrat smo poudarili pozitivne učinke gozda za okolje in ljudi. Otrokom so bile dejavnost zelo zanimive, bili so sproščeni, radovedni in zelo aktivni.

POHOD (2.6.2021): Otroci so bili nekaj dni pred pohodom seznanjeni z načrtovano dejavnostjo. Aktivnosti so se že zelo veselili in prav vsi so prinesli nahrbtnike s plastenko vode. Takoj po zajtrku smo se odpravili na že težko pričakovani pohod. Vsak od otrok je imel torej svoj nahrbtnik s plastenko vode, s pomočnico vzgojitelja pa sva s seboj vzela tudi posodo narezanega sadja. Pot nas je najprej vodila skozi center našega mesta, nato pa večinoma ob in po gozdu. Otroci so se vedli tako, kot smo se dogovorili. Hodili so najprej hodili v koloni po pločniku, nato pa prosto v skupini po gozdu. Kadar smo opazili kaj zanimivega smo se ustavili. Na travniku in v gozdu smo opazili kar nekaj malih živali, ob bližnjih kmetijah ter pašnikih pa domače živali. Nekje na polovici poti smo na lepi travnati jasi naredili postanek in se tam okrepčali z vodo ter sadjem. V nadaljevanju poti smo med hojo opazovali lepote narave. Pot po gozdu je bila na trenutke zelo strma, a otroke to ni prav nič zmotila, temveč le še bolj motiviralo. Na željo otrok smo naredili še drugi postanek ter se igrali igro »Mačka in miš«. Proti koncu pohoda je nekaj otrok malenkost potarnalo, da jih bolijo noge, a so se prav vsi resnično izkazali s pogumom ter kondicijo.

Ustvarjali smo pozitivne medsebojne odnose, med otroki in odraslimi ter med vrstniki. Po ponovni vrnitvi otrok v vrtce smo se ponovno privajali na rutino vrtca, vzpostavljali smo komunikacijo, ponovno postavljali meje, obnavljali pravila, ustvarjali bližino, zmanjševali stiske. Pomagali smo otrokom, ki so se vračali v vrtec iz socialne izolacije. Zmanjševali smo negativne oblike vedenja, ki so se pojavljali kot posledica strahu pred odnosi, gnečo. Ponovno smo se spoznavali sebe in druge.
Učili smo se sprejemati druge-vsi čutimo in doživljamo, vsak drugače. Otrokom smo s svojim zgledom, spoštljivim in varnim odnosom sporočali, da je dovoljeno izražati svoja občutja, samega sebe. Vzgojitelji in otroci so torej gradili varne odnose. Omenjeno smo dosegli s socialnimi igrami, čuječnostjo, umirjanjem posameznika in skupine. Umirjali smo se ob klasični glasbi, slikali ob klasični glasbi, spoznavali čustva, jih poimenovali, izražali, prepoznavali, urili osredotočenost z opazovanjem peščenih uric, se umirjali ob glasbenih pravljicah … Ob doživljajski vzgoji  v gozdu in na snegu, smo doživljali tako pozitivne kot negativne občutke, pridobivali smo izkušnje o medsebojni pomoči, doživljali skupno veselje, premagovali strahove in stiske. Gradili smo samozavest, saj smo postajali pogumnejši brez staršev. Postajali smo samostojni. Hkrati smo urili svoje fizične spretnosti, motoriko telesa, pridobivali na vzdržljivosti, eksplozivni moči, tekmovali … Z drugimi tekmujemo le v športu in gibalnih igrah, saj imamo le tukaj ista štartna mesta. Gibanju smo se posebej posvetili v tedenskem sklopu »Na kolo za zdravo telo«. Učili smo se varnega vključevanja v promet kot pešci, ter teden namenili vožnji v družbi prijateljev s kolesi/skiroji/poganjalci. Otroci so lahko z vožnjo skozi poligon nadgrajevali svoje spretnosti, nekateri pa so pridobivali nove, ko so prvič preizkusili kakšno prevozno sredstvo.

Z namenom raziskovanja našega kraja, razvijanja orientacije v kraju, učenja varnega vključevanja v promet ter doživljanja prijetnih občutkov ob gibanju, smo večkrat v letu izvedli daljše izlete z nahrbtniki v okolici vrtca. Otroci
so v prijetni družbi urili svoje motorične spretnosti ter pridobivali telesno moč in vzdržljivost. Ob teh priložnostih, nismo pozabili omeniti pomembnost pitja vode za dobro počutje telesa in duha. Na izletih nas je spremljala sadna malica.

Posebno pozornost smo v letošnjem letu namenili higieni. Učili smo se ustreznih higienskih navad in skrbi zase, umivanja rok, kašlja, brisanja nosu …  Stvari nam je razložil in demonstriral dr. Kuža, strokovnjak za temeljito umivanje in ustrezno kašljanje. Seveda je izvajal tudi nenapovedane inšpekcijske preglede, da preveri, če otroci to znajo. Otroci so lutko sprejeli za svojo, upoštevali in se hitro učili. Ob umivanju rok smo peli pesmice ali pa smo na kakšen drug
način otroke spodbudili k temeljitemu umivanju. Dr. Kuža je po umivanju roke preveril tako, da jih je ovohal in povedal pozitivno povratno informacijo. Prav tako nas je učil bontona ob prehranjevanju. Za higieno zob je poskrbela zobna asistentka, ki je otrokom s pomočjo Zobokrokija razložila o pomenu ustne higiene ter demonstrirala kako pravilno umivamo zobe. V dogovoru s starši smo se  odločili, da se praznovanja rojstnih dni izvajajo s sadjem, iz katerega so nastajale otroškim očem privlačne skulpture in jih vabile k uživanju zdrave hrane. Sicer sladkarij in sokov ne uživamo. Otrokom je vedno na voljo nesladkan čaj ter voda. Ločevali smo odpadke, koše tudi ustrezno opremili s slikovnim materialom.

BODI PISAN, BODI TI (Čustva)
Že od meseca septembra smo v »dnevno rutino« vpeljali jutranji krog, kjer smo razvijali občutek pripadnosti in zaupanja v skupini. Vsak otrok ima pravico biti slišan ko govori, zato je otrok, ki je govoril v roki imel predmet. Najprej smo dejavnost začeli tako, da smo se ob jutrih pozdravili. Trudili smo se, da je govoril le tisti otrok, ki je imel v roki predmet ali mehko igračo. Tako smo se kasneje začeli pogovarjat tudi o svojih čustvih. Vsak otrok je lahko povedal kako se počuti, če pa je otrok čutil, da ne želi v danem trenutku nič povedati je igračo podal naprej.
Otroke sem tako v jutranjem krogu seznanila, da se bomo v prihodnjih dne pogovarjali o čustvih, kaj so to čustva, spoznali bomo različna čustva in se jih naučili izražati in obvladovati. Vprašala sem jih kako se danes počutijo, kako so se počutili zjutraj, ko so prišli v vrtec, kako se počutite ko pridejo po vas starši. Sprostili smo se z masažo telesa (zmasirali smo glavo, nežno poteptali obraz, ga z prsti zmasirali, prav tako ušesa, vrat, roke, trup, noge). Povabila sem jih, da prisluhnejo zgodbi z naslovom Piščanček Pik. Pravljico sem pripovedovala ob fotografijah iz zgodbe. Po končani pravljici smo se pogovarjali kdo je bil Pik, kaj je počel Piščanček Pik, Koga je srečal na svoji poti? (veselje, žalost, strah, jezo), otroci so povedali tudi kakšne barve je bilo posamezno čustvo. Kako se je počutil, ko je iskal svojo mamo in kako se je počutil, ko jo je našel? Kako bi se počutili mi, če bi se izgubili? Pogovarjali smo se o osnovnih čustvih: Strah (kakšni smo ko smo prestrašeni, kakšen je naš obraz, zakaj se prestrašimo, kdaj se otroci prestrašijo…); Jeza (kakšni smo ko smo jezni, kakšen je naš obraz, zakaj smo jezni, ste vi kdaj jezni, so vaši starši kdaj jezni…); Žalost (kakšni smo, kadar smo žalostni, kaj počnemo kadar smo žalostni, smo tiho? Veselje (kdaj smo vesili, kakšni smo kadar smo veseli – izraz na obrazu, kako se obnašamo kadar smo veseli).  Ob koncu smo se igrali igro: Katero čustvo sem. Otrok je izvlekel fotografijo in poskušal prikazat enak izraz na obrazu kot ga ima otrok na fotografiji.V prihodnjih dneh smo se vsak dan pogovarjali o enem izmed osnovnih čustev: veselje, jeza, žalost in strah. Npr. Veselje. Zapeli smo pesem Ko si srečen in ob pesmi tudi plesali. Potem smo razmišljali o katerem čustvu smo zdaj prepevali. Kakšni smo kadar smo veseli in kaj počnemo. Prisluhnili smo veseli klasični glasbi Vivaldi: Spring. Najprej smo legli na tla, zaprli oči in samo prisluhnili glasbi. Otroci so ob koncu povedali, kako so se počutili. Čustva smo izražali tudi skozi glasbo tako, da smo plesali. Otroci so se vrteli in bili ob plesu zelo nasmejani, sproščeni. Nadaljevali smo z likovno dejavnostjo: slikanje na mokro podlago z vodenimi barvami ob klasični glasbi. Otroci so uživali, opazovali kako so se barve, »packe« mešale, kako se je barva prelivala. Uvedli smo tudi nekaj tehnik sproščanja/umirjanja: masaže telesa za otroke, čuječno opazovanje peščene ure, poslušanje klasične glasbe na trebuščku, vodeno dihanje.

RADI SE GIBAMO
Otroci imajo radi vse oblike gibanje in različne gibalne izzive. Skozi leto smo ob praznovanju rojstnih dni ali slabem vremenu v igralnici  pripravili »mini poligon«. Otroci so aktivno izvajali vaje na gibalnem poligonu in prebujali pozitivna čustva. Izvajali so naravne oblike gibanja: hoja po klopci, hoja po stopnicah, hoja po prstih, plazili so se skozi tunel, skozi mizo, premagovali »pajkovo mrežo ali se sprehajali skozi đunglo«, se kotalili po blazini, plazili po vseh štirih, razvijali ravnotežje z hojo po vrvi, po »kamnih«, skakali iz obroča v obroč, čez »reko«. Poligone smo vsakič spreminjali in premagovali »nove ovire«. Na igrišču smo se igrali različne igre z žogo. V zaboju sem imela pripravljene pisane majhne žoge. Ko sem žoge stresla po igrišču so otroci stekli in jih čim hitreje prinesli v zaboj. Igro smo se igrali tolikokrat dokler jim je bila zanimiva.  Improvizirali smo gibanje žoge z različnimi poskoki, skoki in valjanjem. Na stadionu pod vrtcem smo usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo, uvajali smo otroke v igre, kjer je treba upoštevati pravila (Žogice skačejo, spijo; Ura je ena medved še spi), razvijali  koordinacijo in fino motoriko. Igrali smo se različne igre: Jaz sem priden mucek ali Žogica se kotali: Otroci so naredili krog in sedli na tla. Žogo smo kotalili tako, da smo vedno povedali komu jo bomo zakotalili: »Jaz sem priden mucek, žogico imam. Žoge nočem samo zase, Lauri jo podam« ali pa »Žogica se kotali in sprašuje, kakšne barve si pa ti. Jaz sem rumene barve«.
Ujemi žogo: Igro se igramo tako, da natančno podamo žogo tistemu, ki smo si ga izbrali. Otrok, ki žogo ujame, jo poda naslednjemu.  Zadeni koš: Igro se igramo tako, da žogo natančno vržemo in poskušamo zadeti odprtino obroča. Višino obroča postopoma stopnjujem glede na zmožnost otrok. Igre smo se  igrali v 3 skupinah tako dolgo, da so na vrsti prišli vsi otroci.  Nato smo skupine zamenjali. Za umirjanje smo se igrali igro »Glasna žoga«. Žogo podam otroku in uporabim različne glasove živali. Otrok mi žogo poda nazaj in se oglasi tako, kot se je oglasila žoga. Igro so se otroci zelo radi igrali. Ob koncu pa smo se včasih sproščali tudi z vremensko masažo. Žogice skačejo/spijo: Spremenili smo se v žogice. Ko sem rekla žogice skačejo so otroci skakali po prostoru in se odbijali kot žoge. Ko sem rekla žogice spijo so otroci legli na tla in »spali«. V igrah so zelo radi sodelovali in v njih uživali.

 SPROŠČANJE IN UMIRJANJE
V naš  vsakdan smo skozi mesece začeli z tehnikami sproščanja in umirjenja. Ker je naša skupina bila zelo živahna in otrokom ni primanjkovalo energije smo se morali najprej naučiti umiriti. Pred umirjanjem smo imeli zmeraj jutranjo telovadbo, razgibavanje, ki je trajalo od 10 – 15 minut. Igrali smo se živahne igre, plesali, skakali. Nato smo nadaljevali z jogo za dobro jutro in se počasi pripravili na sproščanje ob senzoričnih uricah s katerimi smo premagovali stres, strah in nemoč. Nekaj časa je trajalo predenj smo vsi legli na tla, poslušali bitje srca, dihanje pa je postalo enakomerno . Nato smo vključili opazovanje treh senzoričnih ur z mehurčki. Urice sem postavila na tla in otroci so se sami razdelili v tri skupine in jih tiho opazovali. Te sprostitvene dejavnosti so zelo pozitivno vplivale na nemirne otroke, ki so se tako znali za nekaj časa umiriti. Imeli so možnost le opazovati, gledati, razmišljati in uživati v tišini. Otroci so se med seboj spodbujali, se opominjali, da moramo biti tiho s »psst« in se naučili upoštevati drug drugega. Spremembe so bile tudi v igri po umirjanju s senzoričnimi uricami. Igra po umirjanju je bila bolj umirjena, otroci so bili drug do drugega bolj strpni in prijazni. Izvajali smo tudi nekaj sprostitvenih iger: Štorklja (otroci pridobivajo ravnotežje, stojijo najprej na eni nogi in potem na drugi. Ker so otroci majhni smo imeli pri igri kar nekaj težav, vendar so kljub vsemu vztrajali.), Umirjanje z milnimi mehurčki (v tišini sedimo in poslušamo umirjeno glasbo, s prsti lovimo milne mehurčke, ki padejo v bližino), Rutica (ležijo in poslušajo glasbo, z rutico  jih božamo. Ta igra jim je bila zelo všeč). Velikokrat pa smo izvajali tudi jogijske elemente: »drevo«, »muca«, »metulj«, »ladja«, »rak«, »pes«, »kača«, »lev«, »čebela«… Otroci so se pri izvajanju vaj uživali, se sprostili in prav tako umiri. Umirjala pa jih je tudi jutranja masaža telesa. Začeli smo z masažo glave. Z konjicami prstov smo nežno masirali lasišče, obraz, ušesa, vrat, nežno poteptali »zbudili« eno roko, nato še drugo roko, trebuh in obe nogi. Nato smo samo dihali in si zaželeli dobro jutro. Trudili smo se, da bi si prisluhnili in vse vaje, ki smo ji delali naredili počasi in kolikor je zmoglo našo telo.

LOČEVANJE ODPADKOV IN ROČNO IZDELOVANJE PAPIRJA
Ogledali smo si risanko Kapljica in Listek raziskujeta – Kam gredo odpadki, ko jih odvržemo ter se tudi sami lotili ločevanja odpadkov v zabojnike. Odpadke smo najprej poiskali v revijah in jih izrezali. Pripravila sem zabojnike (zabojnik rdeče barve za papir, zabojnik rjave barve za biološke odpadke, črne barve za ostale odpadke, rumene barve za plastiko in zelene barve za steklo) in v igralnici smo naredili prostor za ekološki otok.  Skupaj smo si ogledali izrezane sličice ter jih razvrstili v zabojnik. Raziskali smo tudi predelavo odpadkov in se najbolje osredotočili na papir. V tem času je potekala tudi zbiralna akcija časopisnega papirja. Otroci pa so pred vrtcem opazili velik modri zabojnik za papir. Spodbujali smo jih, da  doma poiščejo in prinesejo papir v vrtec. Ker smo ugotovili, da lahko iz starega papirja naredimo novega smo se lotili izdelovanja ploščic papirja. Najprej smo natrgali časopisni papir na majhne koščke v veliko posodo in vanjo nalili vodo. Papir smo pustili namočen 2 dni. Namočen papir sva vzgojiteljici zmešali s paličnim mešalnikom. Otroci so dolivali vodo in mešali z lesenimi palicami. Kašo smo zajeli s cedilko in z rokami stisnili odvečno vodo v vedro. Nato so kašo dobro razporedili na mrežo in iztisnili še preostanek vode. Papirnato ploščico smo položili na pladenj, jo pokrili s krpo in razvaljali. Ploščice smo na pladnjih pustili, da se posušijo. Otroci so pri delu pridno pomagali in zelo uživali.

VARNOST V PROMETU
Nekaj časa smo v skupini namenili tudi varnosti v prometu. Pogovarjali smo se o naši poti v vrtec. Kako daleč stanujejo (daleč, tam spodaj…), kje stanujejo (pri mamici, atiju, v Bačkovi, na Sveti Ani, v Bačkovi, ne vem ki sem jaz doma, pri Alešu, v rdeči hiši, na Ščavnici…), kdo jih spremlja v vrtec (ata, mami, brat, teta, babica, dedek.), kaj opazujejo na poti v vrtec (hiše, ribnik, potok, morje, jezero), kakšne so nevarnosti na poti v vrtec, kje lahko prečkamo cesto (na zebri, ko je prehod za pešce), kje hodimo (po pločniku) povedali sva jim, da hodimo ob robu ceste in imamo oblečen odsevni jopič.  Spoznavali smo vozila, jih poimenovali in si jih izdelali iz odpadnega materiala. Velikokrat smo se igrali igro Semafor. Najprej smo skupaj ponovili barve na semaforju (rdeča, rumena, zelena). Ko je na semaforju zelena so otroci tekali po igralnici, pri oranžni so hodili po kolenih in pri rdeči so negibno stali in opazovali. Naredili smo tudi prometne znake za igro z cesto, ki smo jo pripravili za igro na tleh. Prometne znake smo poimenovali ter povedali kaj pomenijo. Nekajkrat smo se odpravili na sprehod z opazovanjem. Opazovali smo prometne znake, vozila, cesto, hiše, zgradbe. Otroke sva opozarjali katere so nevarnosti, ki nam prežijo na cesti. Ker otrokovo učenje poteka postopoma, sva najprej pokazali pravilno vedenje in ob tem razlagali kako si sledijo posamezni elementi npr. se ustavim, pogledam levo, desno, levo.. Nato sva skupaj z njimi izpeljali pravilno vedenje in jim ponovno razlagali, kaj moramo storiti. Skupaj smo opazovali promet  in jim povedali kje lahko prečkamo cesto, kakšna oblačila moramo izbrati, da nas avtomobili opazijo. Opozarjali sva tudi, da je potrebno v mraku in pri slabi vidljivosti nositi ob žepu kresničko. Veliko smo se tudi pogovarjali o hoji po pločniku in o hoji, kjer pločnikov ni. Otroci pa se vsak dan znova učijo varnega vključevanja v promet, zato se moramo zavedati, da smo odrasli vzor otrokom in jim moramo dati dober vzgled.

VAROVANJE OKOLJA
V vrtcu tudi najmlajše učimo, kako je treba skrbeti za naš planet. Ob dnevu Zemlje smo si v skupini podrobno ogledali globus. Pogovarjali smo se kaj j to, kateri planet (žoga), kaj lahko na njem opazimo? (Vodo, travo, zemljo, živali), Kdo živi na Zemlji? (Ljudje, živali), Kako skrbimo za naš planet (Očistimo ga- Lovro). Otrokom sem prebrala zgodbo M. Walsh: 10 stvari, ki jih lahko naredim za boljši svet (ugasnemo luč; ugasnemo vodo medtem, ko si umivamo zobe; porišemo obe strani papirja; ugasnemo Tv ko ga ne gledamo; poberemo odpadke v koš; izdelamo igrače iz odpadnega materiala; ločujemo odpadke…). Otroke sem vprašala ali so tudi potoki, reke onesnaženi? Kako jih človek onesnažuje? Kako onesnaževanje vpliva na ljudi, živali, rastline? Odg: Žalostni so. Naredili smo eksperiment ob katerem smo spoznali problematiko onesnaženosti voda. Najprej je bila voda čista in so v njej plavale živali, ladje. Nato so ladje v vodo spuščale izpušne pline in vodo umazale. Ljudje vanjo mečejo odpadke – pokrovčke, plastične vrečke, steklenice, čaje in vodo še dodatno onesnažujejo. Če živali to pojedo (npr. plastično vrečko) lahko umrejo. Zmanjka jim kisika. Zato smo živali iz vode rešili in vodo s filtracijo očistili. Skozi zgodbo smo spoznavali kdaj in na kakšen način lahko sami pripomoremo k varčevanju in skrbi za okolje.  Za malico smo pili veliko vode in si pripravili sadna nabodala. Na igrišču pa smo si v ta namen posejali semena korenčka, redkve in solate ter uredili zeliščno gredo.

123456►